Odgovori bodo brez vaših imen, dostopni vsem bralcem na naši strani, razen, če tega ne želite, kar pa nam prosim predhodno sporočite.
Čemu nekateri plodovi potem, ko jih odtrgamo od matere rastline, še naprej zorijo, drugi pa ne? |
Nekatere rastline so s kozmosom, kamor uvrščamo moči elementa zrak (cvetenje, oblike, vonjave, barve, okusi) in ogenj, (prehrambena vrednost, zorenje) mnogo bolj povezane. V mislih imam predvsem rastline (jabolka, hruške, kakiji, banane), ki postopoma zorijo še dolgo potem, ko jih utrgamo iz njihovega vira zemeljskega napajanja–rastline. Morda ste opazili, da imajo omenjene rastline dokaj olesenele peclje.
Plodovi bolj zemeljskih rastlin, ki so na rastlino bolj intimno vezani s kratkimi ali le z bolj zelenimi peclji, pa izredno težko dozorijo, ko jih odtrgamo in shranimo. Mnogo bolj verjetno je, da bodo prej zgnili, kot pa dozoreli in povečali vsebnost sladkorjev.
Tako kot povsod drugod, bi tudi tukaj našli kakšno izjemo. Zanimiva je breskev s kratkimi, bolj zelenimi listi, ki hitro zori, četudi ne živi več na drevesu. Lahko bi bili še bolj natančni, kot so na primer poznavalci antropozofske znanosti o duhu, saj bi vsako rastlino, pa najsi bo to enoletnica, trajnica ali drevo, povezali z določenim prevladujočim planetom in ozvezdjem.
Nekaj podobnega se dogaja tudi z zimzelenimi bolj kozmičnimi večletnimi rastlinami in iglavci, ki niso tako močno vezani na zemeljske cikluse letnih časov, na ritem vdiha in izdiha, saj tudi v zimskem času ne izgubijo listov ali iglic in nikoli ne poženejo odžaganih ali kako drugače poškodovanih vej. Kozmos in naš izvor sta skorajda večna, in vsak poseg, četudi le miselni, čustveni ali vedenjski, pušča vedno posledice.
Ali bi lahko namesto tekočine uživali le sadne obroke? |
Lahko, toda na tak način bi večino dneva le prebavljali, ali bolje, izničevali organizacijo vitalnosti sadja in obremenjevali želodčno sluznico, vranico ter ledvica z nekaterimi sadnimi kislinami. V vranici se ugasne vitalnost rastline, ki se mora še ritmizirati z individualnim človeškim ritmom. Zaradi obilice zaužitega sadja bi se kaj lahko srečevali s težavami kot so: pogosto nočno zbujanje in uriniranje zaradi diuretičnega učinka sadja, bolj mehko blato neprijetnega vonja z občasnimi driskami, pojav plinov, podhladitev stopal in dlani, kar bi se lahko pojavljalo predvsem v hladnejših mesecih leta. Veliko zaužite, tudi sadne tekočine dnevno, bi lahko porušilo celo tekočinsko ravnovesje telesa. Naj vas spomnim, da bomo sadje lahko zaužili brez škode le uro pred ali pa štiri ure po zelenjavno–žitnem, ali beljakovinskem obroku. Diabetiki pa naj bodo pri konzumiranju sadja še posebej pozorni!
Ali mislite, da bi zjutraj vseeno moral kaj zaužiti, pa čeprav se odlično počutim tešč tja do desete, dvanajste ure? |
Mislim, da je vseeno prav, da zjutraj zaužijemo nekaj konkretnega, vsaj v obliki svežega sadja ali kompota. Zajtrkovati zjutraj pomeni, da bomo jedli približno uro po jutranjem vstajanju. Poznam mnogo ljudi, ki zjutraj ničesar ne jedo, pa vseeno dobro funkcionirajo, toda ne zaupajmo vedno našim navadam in prepričanju duše v njen prav. Že kitajska tradicionalna medicina nas poučuje, da ima želodec največje moči funkcije ravno v jutranjih urah, in sicer od 7. do 9. ure. Da niti ne omenjam dnevni izdih (3.-15. ure), ko so moči vseh prebavnih organov usmerjene v prebavni trakt.
Spomniti pa vas moram še na nekaj, in sicer na duha, dušo in vitalnost, ki se hranijo, utelešajo s telesom, z mineralom ali s snovno, tudi in predvsem z rastlinsko hrano. Beljakovina hrani predvsem trebuh (eterično telo), maščoba prsni koš v katerem živi duša, mineralne soli duha v glavi, ogljikovi hidrati, kamor uvrščamo tudi žita, pa hranijo vse štiri dimenzije bivanja, tudi fizično telo.
Vitalno telo se krepi in bolje organizira, še posebno, če vsaj zjutraj zaužijemo bolj kompleksen ali prebavno zahtevnejši obrok. V nasprotnem primeru bomo dolgoročno kaj lahko oslabeli. Ne bo vedno držalo, da gremo zjutraj lažje na veliko potrebo, če tja do 10 - 12 ure nismo ničesar zaužili. Velika večina ljudi se olajša ali izprazni debelo črevo šele potem, ko si zjutraj privošči zajtrk. In ne pozabimo, da bodo naše sposobnosti pomnjenja, razmišljanja, izražanja, celo premikanja tudi odvisne od dovolj polnih vitalnih rezerv.
Prav ste razumeli, tudi vitalne sile se neprestano preoblikujejo v miselno – govorne sposobnosti. Ali bomo vitalno oslabljeni, duševno nemirni in duhovno nezadostno utelešeni, resnično sposobni zaznavati, prejemati in razvijati, vzdrževati dovolj plemenite misli, čustva in dejanja? Težko verjamem. Ali niso morda tudi pogosti jutranji delni ali popolni posti, ločevalna dieta, veganstvo, presnojedstvo in prekomerna uporaba intelekta, nekateri načini prezgodnjega izžiganja tako individualnih, kot tudi kolektivnih vitalnih moči in rezerv človeštva?
Pravijo, da nam sile podnarave, ki si nikakor ne želijo našega duhovnega razvoja, ponujajo vedno dovolj zvite, premetene skušnjave, tudi v obliki različnih načinov prehranjevanja.
Bi nam lahko povedali kaj o intolerancah, kot so celiakija, alergije na določene jedi, npr. prve spomladanske jagode? |
Zanimivo vprašanje. Netoleranc ali nesprejemanj zunajčloveških vibracij poznamo kar veliko. Nekaj tistih, ki so vezane na prehrano, ste omenili že v samem vprašanju. Ob vsem tem pa je še najbolj zanimivo to, da smo preveč občutljivi predvsem na beljakovine, ki vstopajo v našo notranjost ali v kri, kjer živi duh in njegova organizacija – imunski sistem.
Najbolj burne in hude prehrambene odzive na vse, kar nismo zmogli prepoznati in sprejeti, počlovečiti, je priznana znanost označila z imenom intoleranca za biogene amine in histamin. Besedi atopik in atopija označujeta tako osebo, ki je že skozi dednostni dejavnik nagnjenja k tvorbi protiteles, kot tudi na alergijske bolezni prebavil, sluznic, dihal in kože. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi šoki, ki jih stroka poimenuje anafilaktoidne reakcije s kolapsom. Že nekaj minut po zaužitju dveh ali več biogenih aminov hkrati, se lahko pojavijo neharmonični odzivi imunskega sistema v obliki krčev v trebušni votlini, siljenje na bruhanje, bolečine, hitro nenadno znižanje krvnega tlaka in nezavest.
Pod biogene amine uvrščamo trde zorene sire, jajca, klobase, salame, ribe, nekatera vina, šampanjec, papriko, čebulo, gobe, čokolado, celo gozdne sadeže, ki ste jih omenjali že v vprašanju. Jagode vsebujejo tudi enostavne beljakovine v obliki aminokislin ali/in nekatere biogene amine, poleg tega pa so še prvo sveže spomladansko sadje, čigar vitalnost moramo vsako pomlad vedno znova spoznati. Ne pozabimo, da je sadje le na snovnem nivoju ogljikov hidrat, na bolj subtilnih nivojih bivanja pa ga uvrščamo v skupino beljakovin, ne glede na to, da vsebuje le 2 do 5 % beljakovin. Bistvo sadja je zatorej plod ali element ogenj, torej beljakovina, ki hrani trebuh, kar nas ponovno prepričuje, da ni pomembna količina hranila, temveč bistvo, ki ga neka jed, predmet ali živo bitje prinaša, in proces, ki ga v nas ali izven nas aktivira. Nikar se ne čudite, če boste skorajda čez noč postali preobčutljivi ali alergični na določeno sadje, tudi na biološko vzgojena jabolka. To se lahko zgodi predvsem takrat, ko se nam prižiga rdeča luč energetskih rezerv.
Tudi gluten, ki je najbolj prisoten v pšeničnih, rženih, ječmenovih in ovsenih žitnih zrnih, je beljakovina, ki zlahka zmoti harmonijo tankega črevesa prenekaterega Zemljana. Beljakovina – gluten je v žitnih zrnih zastopana vsaj v 10 %, zato bo brezglutenska dieta v večini primerov dovoljevala živila z največ 10 % glutena, kot so riž, koruza, ajda, proso, krompir. V to skupino pa spada tudi zelenjava, sadje, kot tudi mlečni izdelki, ribe, jajca in meso, ki niso rastlinskega izvora in zato ne vsebujejo glutena.
Beljakovina je zatorej bitje, ki v nas prinaša poduševljeno ali svoje duševno življenje, ki si ga skozi nas kot celoto tudi prizadeva živeti. Če je beljakovina poleg tega še skupek mnogih biogenih aminov, se bo izražala skozi pospešen ritem srca, visok ali nizek krvni tlak, razprte očesne zenice,… Ali se nekaj podobnega ne dogaja tudi pri zastrupitvi z gobami, ob jemanju nekaterih poživil, droge, alkohola?
Naj zaključim še z mislijo: »Alergije so tudi nekakšne intolerance v obliki neharmoničnega odziva imunskega sistema na nekaj tega, kar v nas tako ali drugače vstopa skozi dihala, prebavila in kožo. So nekakšen poizkus izničenja in pretopitve vsega, česar trenutno ne zmoremo sprejeti in ponotranjiti, torej počlovečiti, poduhoviti. Mnogo bolje, kot jih le preprečevati in zadušiti, bo delo na uravnovešanju imunskega sistema in sebe kot celote.«
Kaj več o alergijah si lahko preberete v skriptih Alergije in druga kožna neravnovesja.
|